Hči je želela postati varuška

Že od nekdaj je vedno rada čuvala otroke, vendar nobeden od naju ni pomislil, da pa bo varuška prav njen poklic. Ko je odrasla in nama je upala povedati malo več o svojem mišljenju, se nama je kar hitro potožila, da je bila vedno in še vedno je nesrečna, ker je edinka. Prav zato si je izbrala poklic varuška, ker v tem neizmerno uživa. 

Ko je spoznala sovjega moža, pa sva si že mislila, da sigurno ne bo imela samo edinčka in tako je tudi bilo. Sedaj imamo tri vnuke in tudi nama je žal, da takrat nisva imela več otrok, vendar takšni časi so bili in ko sva se odločevala za drugega, nisva imela ravno sreče. No, sedaj je ona postala varuška, midva pa sva tudi varuške najinim trem vnukom. 

Najbolj zanimivo pa je to, kako z srcem ona opravlja svoje delo in kako uživa v tem, da je varuška otrokom. S tem, ko tako skrbno skrbi za otroke v vrtcu, to tudi otroci in starši čutijo in ji vračajo. Včasih, ko se z njo sprehajam v mestu ali pa imava skupne opravke, šele vidim, kako jo imajo vsi radi, vsi se ustavijo, jo pozdravijo in poklepetajo z njo. Ona pa bo za čisto vse vedela, kako je kateremu ime, pa naj bo to tudi starejši otrok, ki ga ne čuva več, ali pa kateri od staršev. 

Prav rojena je, da je varuška in midva sva presrečna, ker vidiva da žari v svoji službi in dela z veseljem. Marsikdaj je že poskrbela, da je bil otrok problematičen in ko je prišel v njeno skupino je to izginilo, to ona ve in zna, ima ta dar. Doma pa ima tri male nadobudneže in ker je varuška točno pozna vse finte in pravi čas odreagira, da jih vzgaja v čustvene, odgovorne, samozavestne otroke, res je lepo biti njihova babica.