Karpalni kanal je bil tisti, ki sem si prvič vzela bolniški stalež

Moj poklic je poklic šivilje in ponosna sem na to. Res, da mi je karpalni kanal zakompliciral marsikatero stvar, vendar je vredno. Svoj poklic sem vedno imela rada, čeprav so takoj po šolanju pri šli časi, ko nisem vedela, kam naj se obrnem in sem kar nekaj časa delala doma. Ni mi bilo težko, dalo se je zaslužiti, vendar sem si želela prave službe.

Kmalu sem dobila službo v eni manjši šivalnici in še vseeno delala doma. Tako sem ogromno ur sedela za šivalnim strojem in se bala, da mi bo začela nagajati hrbtenica, nisem pa takrat nikoli pomislila na karpalni kanal, ki pa je bil večja nevarnost zame, saj naši stoli na katerih smo sedeli, so bili dobri in kvalitetni in tako z hrbtenico nisem imela nikoli težav.

Kasneje sem se zaposlila v uspešnem podjetju, kjer smo šivali športna oblačila, to je bil čas, ko sem se našla, a tudi čas, ko v nekem trenutku pride na površje karpalni kanal. Kako zelo sem bila razočarana, še sama ne vem ali nase ali na karkoli, da nisem prej poskrbela za moje roke, vendar je bilo prepozno, karpalni kanal sem potrebovala operirati, ker mi ni nobena opornica več pomagala in bolečine so bile prisotne skoz, da enostavno en dan nisem mogla več delati. Imela sem srečo, da me je direktor razumel, da je razumel mojo situacijo in lahko rečem cenil moje delo.

Poklical me je na kratki sestanek v pisarno in mi povedal, da enostavno želi, da karpalni kanal čimprej operiram in se vrnem delat polna energije in brez bolečin, da tako delati z bolečino vendar ne gre. Takrat so mi besede ostale v spominu in uredila sem si vse, da bi bila operirana čim prej, da bi karpalni kanal bil čimprej pozabljen in da bi se kmalu vrnila na svoje delo, ki sem  ga oboževala.…