
Domov	Predstavitev	Postopki	Mnenja	Razlogi	Koalicija	Novice

www.volovjareber.si > Predstavitev Volovje rebri > Velike zveri in ostale živali

Velike zveri in ostale živali na območju Volovje rebri

Predvidena gradnja in delovanje vetrne elektrarne Volovja reber ter povezovalnega 110 kV daljnovoda bo v vitalnem delu osrednjega življenjskega prostora velikih zveri (volka, risa in medveda) in divje mačke. Območje predvidenega posega predstavlja ekosistemsko heterogeno komponento dinarske regije, ki je osrednji del v svetovnem merilu biodiverzitetno izjemno bogate biogeografske regije.
Poseg bo imel trenutno in dolgotrajno velik negativen vpliv na današnje populacije teh ogroženih živalskih vrst, tako v Evropi kot po svetu. S posegom se bo verjetnost dolgoročnega preživetja teh populacij bistveno zmanjšala.

Članek iz revije Svet ptic (PDF). Avtorji: Miha Krofel, Hubert Potočnik, Ivan Kos

Foto: Miha Krofel (Snežniška planota, Volovja reber - ležišče risa); Tomaž Mihelič, Hrvoje Oršanič (Bavarski gozd)		Ris (Lynx lynx) Je tretji največji predstavnik zveri v Evropi, za rjavim medvedom in volkom. V Sloveniji in na Hrvaškem živi evrazijski ris, ki je največja vrsta risov in tehta od 16 do 30 kg. Ima mačje telo, z značilnimi čopki na ušesih in kratek rep, ki dosega približno petino dolžine trupa. Ris je visoko specializirana zver. Njegov glavni plen so parkljarji, kot so srna, jelen in gams. V dinarskih gozdovih so v času njihovega obilja pomembna hrana tudi polhi. Človeka nikoli ne napada. S posameznim večjim plenom se ris hrani več dni. Risi živijo samotarsko, teritorialno življenje. Osrednji deli teritorijev osebkov istega spola se praviloma izključujejo, prihaja pa do prekrivanja med teritoriji samcev in samic. Zaradi gradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri bi lahko prišlo do izgube enega izmed teritorijev risa v Sloveniji, kar bi imelo za posledico 10% upad v populaciji risa. Brošura o risu (www.dinaris.org) - PDF (Vir: www.dinaris.org)

Foto: Miha Krofel (Gorski kotar); Stojan Spetič (Volovja reber) Aleš Jagodnik (Milanja, Volovja reber)		Rjavi medved (Ursus arctos) Rjavi medved je vrsta iz družine medvedov in poleg severnega medveda največja danes živeča zver. Živi na velikih samotnih področjih z bogato podrastjo, v goratih predelih zmerno toplega pasu severne poloble. Medved je velik - v dolžino meri od 170 do 220 cm, samice so občutno manjše. Odrasli samci pri nas tehtajo povprečno 150kg, samice okoli 100kg. Živi lahko do 35 let. Je izrazit vsejed, saj se hrani z gozdnimi plodovi, podzemnimi in zelenimi deli rastlin, glivami, glodavci in mrhovino. Njegov plen je lahko tudi živina. Lahko je tudi nevaren za človeka, vendar le v izjemno redkih primerih. Rjavi medved potrebuje velik, dobro ohranjen življenjski prostor s čim manjšim vplivom človeka.

Foto: Tomaž Mihelič (Bavarski gozd), Wikipedia; Miha Krofel (ZOO Ljubljana, Volovja reber - iztrebek volka)		Volk (Canis lupus) Volk živi na območju Evrope, Azije ter Severne Amerike. Zaradi lova je marsikje že izginil. Združuje se v krdela in zaradi skupinskega lova se loteva tudi večjih živali. Zraste do 140 cm. Telo volka je prekrito z gosto zimsko dlako, ki ga varuje pred ohladitvijo. Volk ima dolge noge in velike šape s krempljastimi prsti. Samica volka povrže od 4 do 7 mladičev, ki ne vidijo, vendar imajo v čeljustih že male ostre zobke. Ko mladiči odrastejo, tudi sami začnejo'sodelovati pri lovu. Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo 40-70 km. V Sloveniji pleni v glavnem jelenjad in srnjad, hrani pa se tudi z mrhovino in priložnostno napada drobnico. Naenkrat lahko zaužije celo do 10 kg hrane, po drugi strani pa lahko dolgo zdrži brez nje.

Foto: Miha Krofel (Menišija) Foto: Slavko Polak (ZOO Ljubljana) Foto: Lojze Skvarča (Ljubljanski vrh - Menišija, Planinsko polje)		Divja mačka (Felis silvestris) Divja mačka je prebivalka strjenih listnatih in mešanih gozdov kot tudi travnikov. Lovi glodalce, ptice in manjše sesalce. Aktivna je predvsem ponoči in v mraku. Živi samotarsko na svojem ozemlju, ki ga označuje z izločki dišavnih žlez. Glavni razločevalni znak od podobno obarvanih domačih mačk je košat rep (na koncu najširši), na katerem morajo biti črni kolobarji.