 |
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
Bogastvo sveta ptic - ogrožene vrsteMed vrste, ki jih VE najbolj prizadenejo, sodijo ujede, še posebej, če se vetrnice postavljajo na mesta njihovih preletov. Območje Volovje rebri stalno preletava več vrst ujed. Izmed mednarodno varovanih vrst so to predvsem beloglavi jastreb, planinski orel, kačar in sršenar, na katere bo imela postavitev VE negativen vpliv s tem pa se bo zmanjšala možnost njihovega dolgoročnega obstoja na regionalni in državni ravni. Velik vpliv na ujede izvira iz njihove dovzetnosti za trke z VE, že majhen porast smrtnosti pa ima na te vrste velik vpliv, saj gre za redke, dolgo živeče ptice z dolgim obdobjem odraščanja in nizko reprodukcijsko sposobnostjo. Postavitev VE bo zmanjšala tudi možnost preživetja izjemno številčne in raznovrstne združbe ptic (predvsem najštevilčnejših ptic pevk) na območju Volovje rebri. |
 |
|
 |
Velike zveriPredvidena gradnja in delovanje vetrne elektrarne Volovja reber ter povezovalnega 110 kV daljnovoda bo v vitalnem delu osrednjega življenjskega prostora velikih zveri (volka, risa in medveda) in divje mačke, določenega glede na njihovo dosedanje pojavljanje, na soglašanje širše družbe, glede na mnenje strokovnjakov in politike (Strategija upravljanja z rjavim medvedom, Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000 za risa, volka in medveda, Strokovne podlage za upravljanje z risom v Sloveniji).S tem se bistveno krči osrednji, najvitalnejši ter tudi z vidika človeka najmanj konfliktni habitat v Sloveniji. Na primeru risa pomeni izguba teritorija na zahodnem snežniškem delu več kot 10 % celotnega prostora. |
|
Ekonomsko-energetski razlogiInštalirana moč ene vetrnice bi znašala 0,85 MW, na 29 stolpov skupno torej 24,65 MW moči. Ker bi elektrarna obratovala s polno močjo, le kadar je hitrost vetra ugodna, izkoristek ne bi mogel biti 100%. Če predpostavimo, da bi delala s 23 % izkoristkom, bi dala na leto 49,7 GWh energije, kar predstavlja zgolj 0,37 % delež letne proizvodnje električne energije v Sloveniji (13.289 GWh).Proizvodnja elektrike iz vetrnih elektrarn je neekonomična, zato jo države povsod izdatno subvencionirajo. Po izračunih dr. Mihaela Tomšiča z Inštituta Jožef Stefan bi ob predpostavljeni letni proizvodnji 49,7 GWh subvencija na letnem nivoju znašala 1.740.000 EUR. To pomeni velikanski vložek denarja, ki bi imel za posledico neposredno uničenje Volovje rebri. |
 |
|
 |
Varstvo vodaSledilni poizkus, ki so ga izvedli na Inštitutu za raziskovanje krasa iz Postojne v letu 2006, je pokazal, da se v obdobju visokega vodostaja podzemske vode z območja Volovje rebri stekajo v dva vodna vira, Bistrico in Podstenjšek, ki skupaj s pitno vodo oskrbujeta več kot 12.000 prebivalcev občine Ilirska Bistrica. Kar 75 % sledila (eozin) je z območja Volovje rebri odteklo v kraški izvir Bistrica, ki je najpomembnejše vodno zajetje v občini. Poizkus je tudi pokazal, da se hidrografski zaledji Bistrice in Podstenjška prepletata, zato lahko z gotovostjo trdimo, da bi v primeru onesnaženja na območju Volovje rebri bila ogrožena oba vodna vira.Sledilni poizkus  Vetrna elektrarna pomeni tveganje za vodne vire - PDF Članek iz Dela (21.12.2006) - PDF Članek iz Der Spiegel (20.08.2007) - PDF Primer nesreče (22.03.2007) - PDF |
|
Varovanje naravnih vrednot Volovje rebri kot razvojna priložnost območjaIzgradnja vetrne elektrarne na Volovji rebri bi pomenila nepovraten poseg, ki bi območju za vedno odvzel prvobitnost, ki jo je vredno varovati in pomeni za občino Il. Bistrica in širše veliko večjo razvojno priložnost kot obljubljena renta za vetrne stolpe. Alternativna izraba Volovje rebri obstaja, in sicer varovanje območja v obliki parka. Podobno kot je to storila občina Cerknica, ki je na osnovah neuspelega projekta Regijskega parka Snežnik ustanovila Notranjski park, in s tem zavarovala svoje naravne dragocenosti, bi lahko naredila tudi občina Il. Bistrica. Pozitivni učinki ustanovljenega parka na Cerkniškem se kažejo večplastno: denar iz EU projektov se vrača neposredno v prostor, zaposlenih imajo 8 strokovnjakov različnih strok, park opravlja kmetijsko dejavnost, ki pomeni pomemben vir financiranja, park je postal prepoznavno tržno blago s svojo ceno, ki si ga želijo ogledati številni turisti. Takšnih in podobnih primerov je v EU še veliko, posredne in neposredne dejavnosti parkov generirajo številna delovna mesta, ki se merijo v tisočih. Izgradnja vetrne elektrarne z obljubljeno rento bi bila tek na kratke proge, saj bi tako zanamce prikrajšali za možnost izkoriščanja krajine v kakovostnejše razvojne namene, ki bi »stagnirajoči« občini prinesli nova delovna mesta in v splošnem hitrejši gospodarski razvoj, tudi v povezavi z razvojem okoljskega turizma. Ne pozabimo, strokovne podlage za park so izdelane, zato bi bila odločitev v tej smeri odgovorno dejanje. Tako posebnih naravnih prostorov, kot je Volovja reber, je v svetu vse manj in to je primerjalna prednost pred drugimi. Samo prepoznati jo je treba. |
 |
|
 |
Natura 2000Omrežje Natura 2000 zajema posebna varstvena območja, ki so jih države članice Evropske unije določile na podlagi Direktive Sveta 92/43/EGS (habitatne direktive) in Direktive Sveta 79/409/EGS (ptičje direktive). Cilj habitatne direktive je jasen: prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic v interesu skupnosti.Izrez območja Volovje rebri iz omrežja Natura 2000 (zaradi predvidene izgradnje vetrne elektrarne) ni v skladu z določili Habitatne direktive in Ptičje direktive. |
|
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
O spletnih straneh -- Zemljevid -- Sporočite vaše mnenje! -- Podpišite peticijo za ohranitev Volovje rebri!
