 |
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
PticePestrost ptičjih vrst je na območju Volovje rebri izjemna. Po številu gnezdilk se Volovja reber lahko kosa s katerim koli nižinskim predelom Slovenije, v hribih pa je po razpoložljivih podatkih brez konkurence. Ornitologi so doslej tukaj opazovali 110 vrst ptic, od katerih jih 75 vrst na Volovji rebri ali v bližnji okolici gnezdi.
|
 
 
  Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber)   Foto: Borut Rubinič (Pelješac)   Foto: Tomaž Jančar (Volovja reber), Tomaž Mihelič (Volovja reber)   Foto: Jernej Figelj (Volovja reber), Tomaž Jančar (Volovja reber, na sliki pero in izbljuvek) |
Planinski orel(Aquila chrysaetos)V Sloveniji gnezdi vsega 30 parov planinskih orlov. Par ki gnezdi na Volovji rebri je edini v regiji, v radiju 30 km nima soseda. Ta par ima tri gnezda, ki jih med leti izmenično uporablja za gnezditev. Gnezdo, kjer sta orla vzredila orliča v letu 2007, je od najbližjih načrtovanih vetrnih stolpov oddaljeno vsega dobrih 200 m . Ni znano, da bi kjerkoli na svetu vetrno elektrarno postavili tako blizu gnezda planinskega orla. Je ena najmogočnejših ptic na svetu, zato ni čudno da je nacionalni simbol številnih evropskih narodov. Razpon kril je 190 do 230 cm. Mladi orli se dobro ločijo od odraslih, saj imajo značilen bel rep in velike bele lise v perutih. Par si je zvest celo življenje. So stalnice, ki večino življenja preživijo znotraj svojega gnezditvenega teritorija, ki ga brani pred tekmeci. Za življenje potrebujejo velike površine gorskih travnikov, kjer lahko lovijo. Bližine človekovih naselij se izogiba. Planinski orli živijo tudi do 30 let, zato ima smrt slehernega osebka velik pomen za celotno populacijo. Strokovnjaki Oddelka za Biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pričakujejo, da bi ob postavitvi vetrne elektrarne na Volovjo reber planinski orel regionalno izumrl. V letu 2007 je par planinskih orlov na Volovji rebri ponovno vzredil mladiča. |
|
  Foto: Tomaž Mihelič (Bavarski gozd), Aleš Jagodnik (Volovja reber)       Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber); Video: Slavko Polak (Volovja reber) - 5MB |
Beloglavi jastreb(Gyps fulvus)Beloglavi jastreb je največja ujeda, ki se pri nas redno pojavlja. V Sloveniji ne gnezdi več, saj je izumrl že v 19 stoletju. Majhna populacija beloglavih jastrebov, ki je kritično ogrožena, gnezdi na Hrvaškem na Kvarnerskih otokih. Ti jastrebi se pogosto odpravijo iskat hrano v JZ Slovenijo in v Alpe. Volovja reber leži na enem od dveh najpomembnejših koridorjev, ki ga jastrebi pri tem uporabljajo . Jastrebi tukaj za jadranje izkoriščajo ugodne vzgornike, ki se razvijejo, ko se ob lepem vremenu na obsežnih prisojnih golih pobočjih zrak segreva in dviga. Zato so za opazovanje jastrebov na Volovji rebri najbolj primerni topli sončni dnevi s šibkimi vetrovi. Beloglavi jastreb je mrhovinar, in kot ostali jastrebi se hrani večinoma s trupli mrtvih živali. Večino časa jadra na svojih velikih perutih, katerih razpon je od 230 do 265 cm. Tehtajo od 6 do 10 kg. Je ena izmed vrst, ki jih vetrne elektrarne na gorskih grebenih najbolj ogrožajo. Jastrebi so izjemno dobri letalci, ki vetrnic ne doživljajo kot grožnjo, zato se jih ne izogibajo, kar se lahko izkaže za usodno. Večino jastrebov vetrnice v Španiji pobijejo ob jasnem toplem vremenu z šibkim vetrom. To pa je ob ravno takšnem vremenu, ko se jastrebi na Volovji rebri največkrat pojavljajo. |
|
  Foto: Peter Buchner; Tomaž Mihelič (Volovja reber)     Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber) |
Orel Kačar(Circaetus galicus)Orel kačar je še ena velika ujeda – čez krila meri skoraj 2 metra – ki gnezdi v okolici Volovje rebri. Spada med najredkejše ujede v Sloveniji. Ocenjujemo, da jih pri nas gnezdi kvečjemu 10 do 15 parov. Prehranjuje se skoraj izključno s kačami in drugimi plazilci, zato za življenje potrebuje obsežna odprta območja kjer lovi. Gnezdi na drevju. IBA območje Snežnik-Pivka je tretje najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. Ocenjujemo, da tukaj gnezdijo od 2 do 3 pari. Domačini predel blizu Trnovske bajte, kjer je načrtovana transformatorska postaja, imenujejo »Kačišče«, po čem drugem, kot po kačah, na katere tukaj pogosto naletimo. Zato ne preseneča, da se kačar na grebenih Volovje rebri redno pojavlja. V gnezdilni sezoni in poleti ga tukaj lahko večkrat dnevno opazujemo pri lovu. Kačar je še ena od velikih ujed, katere bi postavitev vetrnih elektrarn močno prizadela. |
|
  Foto: Borut Rubinič (Pelješac), Christos Vlachos |
Svetlooka penica(Sylvia hortensis)Svetlooka penica je mediteranska vrsta. V Sloveniji je znano samo eno mesto, kjer ta vrsta gnezdi: na območju Volovje rebri! Gnezdi v dolini med Klobukom in Volovjo rebrijo, koder je načrtovana izgradnja ogromnega visokonapetostnega daljnovoda. Trasa daljnovoda je načrtovana naravnost preko njenega gnezdišča. Ornitologi ocenjujejo, da bo vrsta v Sloveniji izumrla, če bo daljnovod zgrajen na predvideni trasi. Predloga ornitologov, da bi traso daljnovoda speljali stran od habitata svetlooke penice, investitor ni upošteval! |
|
  Foto: Miha Krofel, Borut Rubinič   Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber) |
Sršenar(Pernis apivorus)Sršenar spada med ujede. Je precej podoben kanji od katere je le nekoliko večji. Je izreden prehranski specialist, saj se hrani s sršeni in osami, njihovimi gnezdi in zalego. V Sloveniji gnezdi nekaj sto parov sršenarjev. Nekaj parov jih gnezdi tudi v gozdovih v okolici Volovje rebri. V vidika postavitve vetrne elektrarne pa so bolj od gnezdečih pomembni seleči se sršenarji. Vsako leto na spomladanski in predvsem jesenski selitvi greben Volovje rebri preleti več sto osebkov. Mnogi greben preletijo nizko, v območju načrtovanih turbin vetrnih elektrarn. Če bodo vetrnice tukaj kdaj vendarle postavili bodo med selečimi se sršenarji zagotovo terjale visok krvni davek. |
|
  Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber)  Foto: Miha Podlogar (Brnik) |
Navadna postovka(Falco tinnunculus)Postovka je ujeda iz družine sokolov. Skupaj s kanjo je najštevilčnejša ujeda v Sloveniji. Obema je skupno, da se prehranjujeta predvsem z malimi glodavci, tako da jima hrane ne manjka. Postovka je velika kot golob, najlažje pa jo prepoznamo po značilnem lebdenju: med lovom pogosto lebdi na mestu, pri tem pa močno maha s perutmi. Zaradi tega jo ponekod po Sloveniji imenujejo mokosevka. Gnezdenja postovke na sami Volovji rebri nismo odkrili, čeprav se na grebenu pogosto pojavlja. Posebej številčne so postovke tukaj po zaključku gnezdilne sezone, od zgodnjega poletja do jeseni. V tem času je več osebkov postovk na Volovji rebri stalno prisotnih. Ves čas preletavajo greben in pobočja, kjer lovijo glodavce in velike žuželke, pogosto pa tudi posedajo po drevesih in po skalah vzdolž grebena. Če bo vetrna elektrarna Volovja reber zgrajena, bodo zato vetrnice med vsemi ujedami verjetno pobile ravno največ postovk. |
|
  Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber)   Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber); Miha Podlogar (Brnik) |
Kanja(Buteo buteo)Kanja je najpogostejša vrsta ujede v Srednji Evropi. Je velika pretežno rjava ptica, ki jo pogosto videvamo tudi v bližini naselij in ob cestah. Čez krila meri dober meter. Leti počasi in pogosto jadra na vzgorniku. Hrani se predvsem z malimi glodavci, zato ji travniki na Volovji rebri predstavljajo pogrnjeno mizo. Kanja je najpogostejša ujeda tudi na Volovji rebri, kjer jo lahko opazujemo ob vsakem obisku v vseh letnih časih. V bližnji okolici načrtovane vetrne elektrarne verjetno gnezdi več parov. Kanje smo pogosto opazovali vzdolž celega grebena, kako preganjajo planinskega orla. Takšno obnašanje je pogosto povezano z branjenjem gnezdišča z mladiči pred plenilci. |
|
  Foto: Hrvoje Oršanič (Bizeljsko); Aleš Jagodnik (Volovja reber)   Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber), na slikah je za primerjavo skobec (manjši) |
Kragulj(Accipiter gentilis)Kragulj je še ena ujeda, ki jo občasno srečujemo na Volovji rebri. Velik je podobno kot kanja, čez krila meri dober meter. Njegov življenjski prostor so gozdovi, gnezdi torej v zaledju Volovje rebri v snežniških gozdovih. Kljub temu, da kragulj ni ravno ljubitelj odprtega sveta, lahko občasno opazujemo posamezne osebke, kako letijo vzdolž grebena. |
|
  Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber) |
Skobec(Accipiter nisus)Skobec je majhna ujeda z dolgim repom in zaokroženimi perutnicami, velika podobno kot postovka. Skobec gnezdi na območju vetrne elektrarne. V gnezdilni sezoni smo ga večkrat opazovali, kako je prinašal plen v borov gozdič tik ob verigi načrtovanih vetrnic. Praktično ob vsakem obisku lahko skobca opazujemo večkrat v enem dnevu, kako preletava greben in preganja druge, tudi mnogo večje ujede – tudi planinskega orla. |
|
  Foto: Viktor Luskovec (Volovja reber) |
Sokol selec(Falco peregrinus)Sokol selec je največja vrsta sokola, ki gnezdi pri nas. Gnezdi v skalnih stenah, tudi v bližini Volovje rebri. Na območju načrtovane vetrne elektrarne se redno pojavlja, ni pa pogost. |
|
 Foto: Borut Rubinič |
Pisana penica(Sylvia nisoria)V Sloveniji gnezdi 8 vrst penic. Razen treh mediteranskih vrst penic, ki so omejene na Primorje, je pisana penica najredkejša. Ocenjujemo, da jih v Sloveniji gnezdi med 1000 in 2000 parov. Prav IBA Snežnik-Pivka je najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji. V Pivški dolini, na Pivških jezerih in na južnih robovih Snežniškega pogorja gnezdi blizu polovice nacionalne populacije pisane penice. Pri opredeljevanju Natura 2000 območij je zaradi različnih političnih interesov precejšen del najboljših habitatov pisane penice – približno tretjina – ostal zunaj Natura 2000 območja. Na območju Volovje rebri pisane penice gnezdijo v dolini, med Klobukom in Volovjo rebrijo, koder je načrtovana izgradnja ogromnega visokonapetostnega daljnovoda. |
|
  Foto: Aleš Jagodnik (Volovja reber) |
Krokar(Corvus corax)Krokar je največji predstavnik družine vranov in hkrati največja ptica pevka na svetu. Krokarji slovijo kot izjemno bistre ptice in so izjemni letalci. Na Volovji rebri je ves čas prisoten kakšen par krokarjev. Pogosto pa se tukaj zadržujejo tudi večje jate mladih krokarjev, ki štejejo tudi do 60 osebkov. Posebej kadar na območje priženejo več sto glave črede ovac so krokarji ves čas v bližini. Ker se hranijo z mrhovino se pri tolikšnih čredah vedno kaj najde. Včasih kakšno ovco ubije strela ali katera od velikih zveri, hranijo pa se tudi s posteljicami poleženih jagenjčkov. |
|
  Foto: Miha Podlogar (Petelinje jezero); Aleš Jagodnik (Volovja reber) |
Rjavi srakoper(Lanius collurio)Srakoperji so ptice pevke, ki na plen prežijo s stalnega lovnega mesta, podobno kot nekatere ujede. Rjavi srakoper lovi v glavnem večje žuželke, redkeje kakšno miško ali kuščarja. Na območju Volovje rebri rjavi srakoper gnezdi v velikih gostotah, kar območju daje nacionalni pomen. |
|
 Foto: Borut Rubinič (Altaj, Centralna Azija) |
Mali orel(Hieraaetus pennatus)Mali orel je v Sloveniji zelo redka ptica. Vsako leto ornitologi v Sloveniji zabeležijo kakšno opazovanje, kakšno leto pa sploh nobenega. Morda v Sloveniji celo gnezdi, saj je bil v gnezdilni sezoni nekajkrat opazovan v porečju Kolpe. Na Volovji rebri smo malega orla doslej opazovali dvakrat: 3. maja in 7. junija 2005. Obakrat na Veliki Milanji. |
Preostale vrste ptic na Volovji rebri |
 Kotorna (Alectoris graeca) |
 Veliki strnad (Miliaria calandra) |
 Hribski škrjanec (Lullula arborea) |
 Poljski škrjanec (Alauda arvensis) |
 Velika uharica (Bubo bubo) |
 Kukavica (Cuculus canorus) |
 Slegur (Monticola saxatilis) |
 Krekovt (Nucifraga caryocatactes) |
 Repaljščica (Saxicola rubetra) |
 Škrjančar (Falco subbuteo) |
 Vinski drozg (Turdus iliacus) |
 Šmarnica (Phoenicurus ochruros) |
 Mala uharica (Asio otus) |
 Kupčar (Oenanthe oenanthe) |
Seznam ptic opaženih na Volovji rebribela štorklja (Ciconia ciconia), siva gos (Anser anser), sršenar (Pernis apivorus), črni škarnik (Milvus migrans), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), kačar (Circaetus gallicus), rjavi lunj (Circus aeruginosus), pepelasti lunj (Circus cyaneus), močvirski lunj (Circus pygargus), skobec (Accipiter nisus), kragulj (Accipiter gentilis), kanja (Buteo buteo), planinski orel (Aquila chrysaetos), mali orel (Hieraaetus pennatus), ribji orel (Pandion haliaetus), postovka (Falco tinnunculus), rdečenoga postovka (Falco vespertinus), sokol selec (Falco peregrinus), škrjančar (Falco subbuteo), gozdni jereb (Bonasa bonasia), kotorna (Alectoris graeca), prepelica (Coturnix coturnix), kosec (Crex crex), duplar (Columba oenas), grivar (Columba palumbus), divja grlica (Streptopelia turtur), kukavica (Cuculus canorus), veliki skovik (Otus scops), velika uharica (Bubo bubo), mala uharica (Asio otus), podhujka (Caprimulgus europaeus), planinski hudournik (Tachymarptis melba), hudournik (Apus apus), čebelar (Merops apiaster), smrdokavra (Upupa epops), vijeglavka (Jynx torquilla), pivka (Picus canus), zelena žolna (Picus viridis), črna žolna (Dryocopus martius), veliki detel (Dendrocopos major), hribski škrjanec (Lullula arborea), poljski škrjanec (Alauda arvensis), mestna lastovka (Delichon urbica), kmečka lastovka (Hirundo rustica), drevesna cipa (Anthus trivialis), travniška cipa (Anthus pratensis), vriskarica (Anthus spinoletta), siva pevka (Prunella modularis), taščica (Erithacus rubecula), šmarnica (Phoenicurus ochruros), pogorelček (Phoenicurus phoenicurus), repaljščica (Saxicola rubetra), prosnik (Saxicola torquata), kupčar (Oenanthe oenanthe), slegur (Monticola saxatilis), kos (Turdus merula), brinovka (Turdus pilaris), cikovt (Turdus philomelos), vinski drozg (Turdus iliacus), carar (Turdus viscivorus), svetlooka penica (Sylvia hortensis), pisana penica (Sylvia nisoria), mlinarček (Sylvia curruca), rjava penica (Sylvia communis), vrtna penica (Sylvia borin), črnoglavka (Sylvia atricapilla), vrbji kovaček (Phylloscopus collybita), rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus), rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus), sivi muhar (Muscicapa striata), črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca), dolgorepka (Aegithalos caudatus), močvirska sinica (Parus palustris), gorska sinica (Parus montanus), čopasta sinica (Parus cristatus), menišček (Parus ater), plavček (Parus caeruleus), velika sinica (Parus major), dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris), rjavi srakoper (Lanius collurio), šoja (Garrulus glandarius), krekovt (Nucifraga nucifraga ), krokar (Corvus corax), ščinkavec (Fringilla coelebs), pinoža (Fringilla montifringilla), grilček (Serinus serinus), zelenec (Carduelis chloris), lišček (Carduelis carduelis), čižek (Carduelis spinus), repnik (Carduelis cannabina), krivokljun (Loxia curvirostra), kalin (Pyrrhula pyrrhula), dlesk (Coccothraustes coccothraustes), plotni strnad (Emberiza cirlus), skalni strnad (Emberiza cia), vrtni strnad (Emberiza hortulana), veliki strnad (Miliaria calandra) |
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
O spletnih straneh -- Zemljevid -- Sporočite vaše mnenje! -- Podpišite peticijo za ohranitev Volovje rebri!
