www.volovjareber.si > Kaj menijo znani Slovenci o Volovji rebri

Komisija za preprečevanje korupcije

Ravnanje uradnih oseb Ministrstva za okolje in prostor, ki so pripomogle k izdaji dovoljenj za postavitev vetrne elektrarne s pripadajočo infrastrukturo na Volovji rebri, ustreza definiciji korupcije, določeni v 3. alinei 2. člena ZPKor.

Načelno mnenje št. 74 iz dne 7.3.2007 (na www.kpk-rs.si)

Karel Erjavec

minister za okolje, bivši minister za obrambo

Iskreno upam, da bomo območje Volovje rebri ohranili v prvobitni podobi. Redke živalske vrste in rastline so naše bogastvo in tega ne smemo zapraviti z nepremišljenimi dejanji.

(Iz slavnostnega govora dne 22.4.2008 ob otvoritvi razstave »Vsem Slovencem: Orel z Volovje rebri« Sporočilo za javnost Zavod Parnas.)

Dušan Plut

redni profesor, doktor geografskih znanosti,
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo

Polemiko o (ne)gradnji vetrnih elektrarn na Volovji rebri je po mojem mnenju potrebno obravnavati večplastno. Na eni strani gre za spopad med logiko kratkoročnega, a dejansko sila vprašljivega profita za vsako ceno in na drugi strani zahtevami ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti. Lekcija glede na navedeno ima tudi politično spoznanje – nobena od vlad v kritičnih trenutkih ni zmogla sonaravnega preskoka. Šele vztrajen, strokovno podkovan in brezkompromisen boj pisane koalicije za Volovjo reber je bil »nagrajen« za prizadevanje, vendar je »nagrada« v političnem smislu evropska in ne – slovenska. V ozadju Volovje rebri pa na slovenski sceni poteka še ena, morda prav tako pomembna zadeva: začrtuje se jasnejše razmerje med varstvom okolja (omiljeni antropocentrizem) in varstvom narave (ekologizem).

Z vidika varstva okolja je v ospredju težnja za povečanje rabe domačih obnovljivih virov, z vidika varstva narave pa Volovja reber nedvoumno kaže na nujnost razbitja iluzije, da je raba obnovljivih virov energije že sama po sebi okoljsko sprejemljiva. Naj podčrtam, da pa je tako z vidika varstva okolja kot varstva narave popolnoma nesprejemljivo, da naj bi raba naših obnovljivih virov energije dejansko služila dramatičnemu povečevanju porabe energije, ne pa zamenjavi fosilnih goriv! Le v tem primeru je upravičena sonaravna, pretehtana raba obnovljivih virov na naravovarstveno v celoti nespornih lokacijah, kar seveda še posebej velja za vetrne elektrarne.

Miran Trontelj

meteorolog,
nekdanji namestnik direktorja Hidrometeorološkega zavoda SRS

Podpiram napore tistih Slovencev, ki iščejo obnovljive energetske vire. Toda pri tem iskanju si ne bi smeli zatiskati ušes pred nekaterimi pomembnimi dejstvi.
1. Slovenija ne sodi med države z dobro prevetrenostjo. Nimamo enakomernih in dovolj močnih vetrov za vetrne elektrarne. Burja pa je sunkovit veter in se pojavlja le občasno.
2. Kot meteorologa me moti to, da organizacija, ki želi postaviti vetrno elektrarno, ni izbrala neodvisne organizacije za meritve vetra. Meteorologom teh meritev niso zaupali. Torej so se odločili, da bodo merili kar sami. Merilce pa so postavili tja, kjer je zaradi oblike terena največ vetra. Tam bo stala lahko samo ena vetrnica.
3. Ker je Slovenija majhna dežela, bi bile velike vetrnice vidne zelo daleč. Če pa bi jih postavili še v neokrnjeno naravo, bi to pomenilo dodatno škodo. Ali se bo škoda zaradi uničene narave vrnila v obliki pridobljene energije (te bo manj kot 1% slovenske porabe), pa je zelo vprašljivo.
4. Ob minimalnem izkoristku se postavlja tudi vprašanje, kdo bo kril vse stroške: od projektiranja, gradnje cest in vkopavanja kablov, nakupa in postavitve vetrnic, do plačila rent občini in prebivalcem? Mi, uporabniki energije! Investitor prav gotovo ne.

Jurij Kunaver

redni profesor v pokoju,
doktor geografskih znanosti

Kar je mene osebno posebej fasciniralo, zlasti v spomladanskem času (maj, junij), so trate s številnimi cvetnicami, značilnimi za dinarsko sredogorsko travnato okolje, ki pomenijo veliko naravno vrednoto. Pred tem nihče ne more zatiskati očesa, tudi ne pred dejstvom, da so te, s cvetjem tako bogato ozaljšane trate, na tem mestu za obiskovalce najlaže dosegljive. Vendar, kolikor poznam ta teren, se ne spomnim, da bi bil na to posebnost obiskovalec posebej opozorjen, bodisi z opozorilom, da trganje cvetja ni zaželjeno, oziroma je prepovedano. Še posebej pa moti, da obiskovalec na noben način ni informiran, za kakšno pomembno botanično območje gre. Zato ni čudno, da se marsikdo ne zaveda razlogov za vztrajanje pri ohranitvi tega območja brez vetrnih elektrarn.
...zaradi vseh zgoraj omenjenih posebnosti bi po mojem mnenju moralo biti območje Volovje rebri proglašeno najmanj za krajinski park ali kaj podobnega.

Celoten prispevek (PDF) - Zakaj sem proti vetrnim elektrarnam na Volovji rebri?

Marjan Debelak

arhitekt,
Deloval na Urbanističnem inštitutu Slovenije kot raziskovalni svetnik in nosilec nalog s področja turizma, rekreacije in varstva narave
Sedaj v pokoju.

Gigantske vetrne elektrarne so načrtovane na najbolj občutljivem robu Snežnika, na čudoviti Volovji rebri. Gigantske pa sploh niso zaradi njihovih gospodarsko-energetskih vrednosti, temveč zaradi velikanskih (višjih od ljubljanskega nebotičnika!) železnih stolpih s hrumeče in grozeče vrtečimi propelarji - uničujoče ne le za varovane ptice! Poleg tega bi elektrarna na tem mestu nedopustno potujčile domač, avtentični izgled slovenske in še posebej deklarirano varovane snežniške krajine. Saj nismo v Španiji in to ni za nas "španska vas"! Znanje, srce in pamet v roke, je moj klic!

Pisma predsedniku vlade in republike (PDF)

Janez Bizjak

arhitekt in urbanist,
Nagrada Prešernovega sklada za arhitekturo (1980)
Direktor Triglavskega narodnega parka (1992-2005)
Vodja zasebnega Zavoda za proučevanje Alp (2006- )

Gradnje na izpostavljenih grebenih ali na vrhovih nekateri arhitekti vrednotimo kot nekulturno in objestno spreminjanje prostora. Zato bi bile vetrnice na Volovji rebri v posmeh naporom za varovanje posebnosti slovenske kulturne krajine. Strategija energetskega razvoja Slovenije je videti kot seznam profitnih interesov vplivnih gradbeniških in energetskih lobijev. Za cenenimi obljubami o trajnostnem razvoju prizadetih območij se skriva neusmiljeno koristoljubje, ki zaprte kroge naročnikov, projektantov, dobaviteljev in izvajalcev napaja z nerazumnimi provizijami in nesramnim podkupovanjem. Tej strategiji bom verjel šele, ko bo njen sestavni del tudi strategija varčevanja in zmanjševanja porabe elektrike z ukinjanjem nočnega svetlobnega onesnaževanja z vedno številnejšimi velikimi reklamnimi panoji in ko bo Slovenija, tako kot Španija, sprejela zakon o obvezni opremljenosti novih in obnovljenih stavb s sončnimi celicami.

Andrej Medved

direktor DOPPS
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije

Ohraniti najvrednejša območja naše narave danes ni enostaven proces. Z vstopom v EU smo sicer uspeli potrditi vsaj del teh območjih pod blagovno znamko Natura 2000. Le malo območij se je v tem času dejansko uspelo z njo identificirati in prepoznati konkurenčne razvojne priložnosti. Volovja reber pomeni s tega vidika precendenčni primer, ki ga je potrebno razumeti v luči vseh tistih naravovarsvenih območij, kjer se o »razvoju« odločamo brez, da bi predhodno razumno pretehtali vse možne alternativne scenarije. V okolju pomanjkljive medsektorske komunikacije in strateškega usmerjanja je DOPPS prevzel fukcijo javne varovalke, ki sledi svojemu poslanstvu in ciljem varstva ptic ter njihovih življenjskih prostorov. Volovja reber tako predstavlja življenjski prostor številnim ogroženim vrstam ptic in prav je, da jo ohranimo za naše prihodnje rodove.

Matjaž Jeran

generalni sekretar
Mountain Wilderness Slovenije – društvo za ohranjanje neokrnjene gorske narave

Volovja reber se mi je ob vsakem izletu nanjo pokazala v drugačni luči. Mehka travnata pokrajina nad Ilirsko Bistrico in pod Snežnikom se mi zdi kot okno v še precej nedotaknjen svet snežniških gozdov, kot velika naravna učilnica botanike in zoologije - zadnja gorska divjina nad morsko obalo Slovenije.
Vetrne elektrarne so zgolj industrijski obrati, ki vzbujajo videz čiste energije, simbolika čistih, naravi prijaznih objektov vetrnih elektrarn (ljubkovalno imenovanih vetrnic a zamolčano, da samo rotorji tehtajo kakih deset ton) je torej zgolj rezultat zelo prefinjenega oglaševanja proizvajalcev vetrnih elektrarn, ki pri tem poberejo glavni dobiček.
Podpiram uporabo trajnostnih energetskih virov - a ne na račun najvrednejših naravnih virov planeta. Velik delež trajne energije je skrit kar v varčevanju z izboljšano energetsko učinkovitostjo stavb in proizvodnje. Na tem področju smo v Sloveniji naredili še mnogo premalo. Glede na vse to menim, da industrijski obrat vetrnih elektrarn v potencialnem narodnem parku nima mesta.

Celoten prispevek (PDF)

Gregor Torkar

doktor znanosti s področja varstva naravne dediščine,
predsednik Društva za ohranjanje naravne dediščine Slovenije - DONDES

Volovja reber sodi med najdragocenejša območja ohranjene narave v Sloveniji. Območje je del pogorja Snežnika, ki velja za eno najobsežnejših območij z lastnostmi divjine pri nas in je bila določena za vključitev v Regijski park Snežnik. Območje izpolnjuje tudi merila za vključitev v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Pristojne državne inštitucije so torej že priznale, da gre za enega najdragocenejših koščkov narave v Sloveniji. Danes želijo priznanje požreti in Volovjo reber žrtvovati ekonomskim interesom zavitim v papir Kiotskega protokola.

Gregor Kovačič

doktor geografskih znanosti,
Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije Koper

Izgradnja vetrnih turbin na območju Gur (Volovje rebri) je sporna tudi z vidika varovanja voda. S sledilnim poizkusom je dokazano, da vode z območja Gur podzemno odtakajo proti kraškima izviroma Podstenjšek in Bistrca, ki sta zajeta za vodooskrbo v občini Ilirska Bistrica. Slednji je regionalno pomemben vir pitne vode. Posamezna vetrna turbina na višini rotorja namreč vsebuje približno 200 l različnih olj, ki bi ob morebitni nesreči (tudi porušitvi stolpa) neovirano odtekla v kraško podzemlje in tako za dalj časa onesnažila omenjena izvira. In nesreče se dogajajo. Porušitev lahko povzročijo konstrukcijske napake ter močni sunki vetra, ki ustvarjajo razpoke na betonskih temeljih in nosilnih stebrih, potem požari, potres, udarci strel in pa za to območje značilen pojav žledenja. Občina Ilirska Bistrica pa ob morebitnemu onesnaženju obstoječih virov pitne vode nima možnosti uporabe nadomestnih, zato bi bila izgradnja načrtovanega objekta v nasprotju z določili Evropske direktive o vodah.

Matjaž Primc

predsednik,
Pangea – društvo za varovanje okolja Koper

Izključna ekonomska logika ima v primerih, kot je izgradnja vetrnic na Volovji Rebri, uničujoče posledice za javno dobro. S tega vidika so zato posegi v prostor, ki spremljajo gradnjo in obratovanje takšnih vetrnic, za vlagatelje bolj obrobnega značaja. Volovja Reber ima v povezavi z Naturo 2000 ter razvojem zavarovanih območij zagotovo velik potencial pri razvijanju trajnostnega turizma. Ta bi lahko dolgoročno ponudil več delovnih mest in prihodka, kot jih lahko kratkoročno ponudijo vetrne elektrarne. Z izgradnjo vetrnih turbin bi bil temu območju takšen razvoj praktično onemogočen. Zato v zrelih družbah gotovo ni običajno, da bi na predvidoma zaščitenih območjih z izjemnimi naravnimi vrednotami gradili takšne elektrarne.