 |
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
www.volovjareber.si > Predstavitev Volovje rebri > Rastlinstvo |
  Gorski kosmatinec (Pulsatilla montana)  Bodalica (Stipa eriocaulis ssp. carniolica) Foto: Aleš Jagodnik, Tomaž Jančar (Volovja reber) |
Izjemno bogastvo rastlinstvaObmočje Volovje rebri leži na prehodu med submediteranskim in dinarskim območjem, zato je njegov rastlinski svet prav posrečen in gotovo eden bogatejših v Sloveniji. Zaradi stika submediteranskega (ali mediteranskega v naširšem smislu), dinarskega (s specifično ilirsko floro), srednjeevropskega ter dealpinskega geoelementa je to območje v rastlinskozemljepisnem oziru izjemno zanimivo.Južna in od sonca razgreta pobočja so domovanje tistim bolj toploljubnim rastlinam v slovenski flori, npr. žajblju (Salvia officinalis), ruju (Cotinus coggygria), ožepku (Hyssopus officinalis), ostrolistnemu belušu (Asparagus acutifolius), ilirskemu grahovcu (Astragalus illyricus), ilirski peruniki (Iris pallida ssp. illyrica), Zanonijevi detelji (Argyrolobium zanonii), ki se uveljavljajo v vrzelastem gozdu hrasta puhavca in črnega gabra (Ostryo-Quercetum pubescentis) ter njegovega degradacijskega stadija, gozda črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio autumnalis-Ostryetum). Prostrane gole površine večinoma poraščajo submediteransko – ilirska suha travišča in mestoma suha kamnita travišča s prevladujočo vegetacijsko združbo nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici humilis-Centaureetum rupestris), v kateri pa ponekod, predvsem na vetrovom bolj izpostavljenih rastiščih, povsem prevladuje dratenka ali tankolistna vilovina (Sesleria juncifolia), kdaj pa tudi ostnati šaš (Carex mucronata). To so vrstno zelo bogata travišča s tipično kraško floro, ki gostijo tudi nekatere v Sloveniji redke in/ali ogrožene rastlinske vrste, kot so npr. Clusijev svišč (Gentiana clusii), košutnik (Gentiana lutea ssp. symphiandra), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana), deljenolistna črnobina (Scrophularia heterophylla ssp. laciniata), ter francoski lan (Linum narbonense), liburnijski klinček (Dianthus liburnicus), alpski volčin (Daphne alpina), pritlikavi šetraj (Saturea subspicata ssp. liburnica), tržaški svišč (Gentiana tergestina), peresasta bodalica (Stipa eriocaulis ssp. carniolica), Jacquinov ranjak (Anthyllis montana ssp. jacquiniana) in številne vrste kukavičnic. V zavetrnih kotanjah in manjših vrtačah, kjer se je nabrala nekoliko debelejša plast prsti, pa najdemo paradne konje slovenske kraške flore, kot npr. potonika (Paeonia offi cinalis), kojniška (Iris sibirica ssp. errirhiza) in travnolistno peruniko (Iris graminea), ilirski meček (Gladiolus illyricus), jesenček (Dictamnus albus), zlati koren (Asphodelu albus), črna (Veratrum nigrum) in navadna čmeriko (Veratrum album) ter prav vse lilije, ki rastejo v Sloveniji: kranjsko (Lilium carniolicum), turško (Lilium martagon), brstično (Lilium bulbiferum) in žafransko (Lilium bulbiferum ssp. croceum)! Pomembna značilnost teh travišč je poleg rastlinske pestrosti in prostranosti tudi njihova sklenjenost, saj predstavljajo eno redkih (edino večje!) bolj ali manj nefragmetiranih območij visokodinarskih – submediteranskih suhih travišč v Sloveniji. Gre za travišča, zaradirazličnih vzrokov vse bolj ogrožena in uvrščena med habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju. |
|
| Foto: Boštjan Surina (Volovja reber) |
| Domov | Predstavitev | Postopki | Mnenja | Razlogi | Koalicija | Novice |
O spletnih straneh -- Zemljevid -- Sporočite vaše mnenje! -- Podpišite peticijo za ohranitev Volovje rebri!
