
Domov	Predstavitev	Postopki	Mnenja	Razlogi	Koalicija	Novice

www.volovjareber.si > Predstavitev Volovje rebri > Živalstvo

Metulji

Lisar (Melanargia Galathea) Navadni frfotavček (Leptidea sinapis)		Dnevni metulji Volovje rebri in širšega območja pobočij nad Ilirsko Bistrico Skupaj s travišči v Pivški dolini so pobočja nad Ilirsko Bistrico eno največjih sklenjenih območij pretežno negojenih suhih kraških travnikov v Sloveniji. Temu primerna je tudi izredna pestrost favne dnevnih metuljev, ki so večinoma vezani na odprte dobro osončene habitate. Do sedaj je bilo na teh pobočjih zabeleženo kar 97 vrst metuljev, od katerih so le tri znane samo po starejših najdbah. Tu živi torej več kot polovica vseh v Sloveniji najdenih vrst. Poleg izredne raznolikosti pa pobočja Volovje rebri navdušujejo tudi z izredno gostoto metuljev, kar je dober pokazatelj ohranjenosti travnikov na tem območju in dokaz velikih populacij travniških vrst dnevnih metuljev. Predvsem v juniju se travnata pobočja odenejo v pisane barve cvetja in njihovih pisanih obiskovalcev in tako za vsakega ljubitelja narave pripravijo nepozabno doživetje. Poleg raznolikosti, ki je v slovenskem merilu primerljiva z bolj znanim Kraškim robom in pobočji nad Vipavsko dolino, je Volovja reber naravovarstveno pomembna tudi zaradi nekaterih redkih in ogroženih vrst, ki so tu našla eno svojih zadnjih pribežališč v Sloveniji. Tako je kar 23 vrst dnevnih metuljev iz tega območja vključenih v Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Slovenije. Med njimi sta najverjetneje zaradi zaraščanja v zadnjih desetletjih na tem območju izumrla puščavar Chazara briseis (Linnaeus, 1764) in grmovni oblakar Hyponepele lycaon (Rottemburg, 1775). Druge ogrožene vrste pa so bile najdene tudi v zadnjem desetletju. Med njimi velja izpostaviti naslednje vrste:

Vrste metuljev izrednega naravovarstvenega pomena:

Foto: Rudi Verovnik (Prapretno)		Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) Ta vrsta se v Sloveniji pojavlja na dveh povsem različnih tipih travnikov – vlažnih do močvirnih in suhih toploljubnih. Ogrožene so predvsem populacije na vlažnih travnikih v osrednji in vzhodni Sloveniji. Vrsta je na območju Volovje rebri splošno razširjena. Je edina vrsta dnevnih metuljev na tem območju, ki je kvalifikacijska za NATURA 2000 območja. Status: ranljiva vrsta (V)

Foto: Rudi Verovnik (Klemenčevo)		Sviščev mravljiščar (Maculinea alcon) Tudi pri tej vrsti najdemo populacije na ekstremno suhih in vlažnih traviščih, zaradi razlik v hranilnih rastlinah pa so jih dolgo časa ločevali v dve ekološko specializirani vrsti. Na Volovji rebri najdemo lokalno populacije vezane na navzkrižnolistni svišč, ki raste na suhih rastiščih. Vrsta je zanimiva tudi zaradi posebnega življenjskega kroga, saj so gosenice parazitske v mravljiščih. Status: ogrožena vrsta (E)

Foto: Rudi Verovnik (Volovja reber)		Krvomočničina rjavka (Aricia eumedon) Ta vrsta je v Sloveniji redka in je na večini najdišč v severni Sloveniji na vlažnih travnikih že izumrla. Tako ostajajo le še velike populacije na pobočjih od Nanosa, prek Javornikov do Volovje rebri, kjer je vrsta v kratkem intervalu pojavljanja odraslih osebkov zelo pogosta. Status: ranljiva vrsta (V)

Foto: Tristan Lafranchis (Volovja reber)		Čišljakov ostrozob (Carcharodus lavatherae) O tem ostrozobu je v Sloveniji malo znanega, saj so bili večinoma opaženi posamezni osebki. Vrsta je izrazito toploljubna in potrebuje tudi deloma neporasle, oziroma skalnate površine. Na Volovji rebri jo je našel francoski entomolog Tristan Lafranchis. Opažena samica je dokaz, da se vrsta na tem območju tudi razmnožuje. Status: ogrožena vrsta (E)

Foto: Rudi Verovnik (Vrhnika)		Močvirski ostrozob (Carcharodus floccifera) Kljub svojemu imenu je močvirski ostrozob prisoten tudi na suhih kraških travnikih. Zaradi izrazite teritorialnosti se nikoli ne pojavlja v velikih gostotah. V Sloveniji je marsikje na nižinskih vlažnih travnikih že izginil, zato so potencialno velike populacije na suhih travnikih vključno z Volovjo rebrijo naravovarstveno zelo pomembne. Status: ogrožena vrsta (E)

Foto: Boštjan Surina (Volovja reber)		Črni apolon (Parnassius mnemosyne) Črni apolon ima zelo raztreseno razširjenost v Sloveniji in se pogosto pojavlja v lokalno zelo majhnih kolonijah. Še posebej redek je v Primorski regiji, zato je njegovo pojavljanje na območju Volovje rebri naravovarstveno pomembno. Za apolone je značilno, da samčki ob oploditvi samice izločijo posebno snov, ki se strdi na samičinem zadku in s tem preprečijo parjenje drugim samcem. Status: ranljiva vrsta (V)

Nekaj utrinkov iz sveta metuljev

Veliki pisanček (Melitaea phoebe)	Močvirski livadar (Brenthis ino)	Rdeči pisanček (Melitaea didyma)

Svetlolisi rjavček (Erebia aethiops)	Glogova belinka (Aporia crataegi)	Senožetnik (Colias alfacariensis)

Foto: Aleš Jagodnik, Tomaž Jančar, Tina Šetina (Volovja reber)

Divje čebele

Foto: Andrej Gogala (Volovja reber)

Dalmatinska dišavka

(Hoplitis dalmatica)

Divje čebele so na cvetočih kraških travnikih izjemno raznovrstne, zato jih je veliko tudi na Volovji rebri. Večina izmed njih živi samotarsko in mnoge vrste zbirajo pelod in medičino za svoj zarod le na cvetovih določene rastlinske družine.
Dalmatinska dišavka (Hoplitis dalmatica) je redka vrsta, razširjena v južni Evropi od Francije in Andore na Zahodu, prek južne Švice in Sardinije do Slovenije in Hrvaške (Dalmacije), od koder je bila prvič opisana. Najbolj vzhodna najdba je iz Romunije. V Sloveniji je bila najdena na Krasu pri Lipici in Škocjanu, pri Vipavi, na Vremščici in na travnatih hribih v predgorju Snežnika nad Ilirsko Bistrico in Pivko. Verjetno je njena najštevilčnejša populacija v Sloveniji prav na območju predvidene vetrne elektrarne na Volovji rebri in okolici, od koder so tudi fotografije samca na travniškem grabljišču (Knautia). Ta je poleg grintovca (Scabiosa) edina hranilna rastlina vrste, ki je prav zaradi življenjskih zahtev tako redka. Za gnezdenje potrebuje skalne razpoke, v katerih zgradi gnezdo iz zgrizenega listja popona (Helianthemum). Celice v gnezdu obloži s cvetnimi listi in vanje znosi hrano za ličinke. Leta od maja do julija.